Včasih smo kruh doma pekli zelo redko. Pravzaprav se sploh ne spomnim, da bi v starem stanovanju kadarkoli doma zamesili kruh. Takrat je predpotopnemu štedilniku družbo delala tudi predpotopna pečica in temu primerno tudi predpotopno segrevala. Pečen krompir, npr., se je do mehkega spekel v tretjini celotnega časa ene službene izmene, ker se sploh ni segrevala na kaj več kot 150 stopinj, tako da v kuhinji resda nisem kaj dosti eksperimentirala.
Šele potem, ko smo se preselili, je moje navdušenje nad kuhanjem začelo zares eksponentno rasti. Z ‘nobel’ opremo je bil čisto drug občutek delati, da o veselju nad odkrivanjem novih stvari sploh ne začenjam. Tudi v tem času se navdušenje nad peko kruha nekako ni moglo zakoreniniti. Ne vem, vedno, kadar sem si predstavljala domačo peko kruha, so se mi v mislih porajale podobne ideje: dolgo gnetenje, slabša okus in videz, problemi z (dolgotrajnim) vzhajanjem in vmesnim gnetenjem, drobljiva tekstura kruha že po enem dnevu in še bi lahko naštevala. Tako je peka domačega kruha nekako vedno ostala v ozadju.
Šele v zadnjem času sem v neki francoski knjigi odkrila nek zelo zanimiv recept za kruh, ki ne potrebuje gnetenja. Šlo je za brezglutenski kruh z riževo moko, njegova masa pa je bila tako tekoča, kot kakšna kremna juha. Bil mi je zanimiv, ker se mi je do sedaj vedno zdelo, da je kruh, da se razvijeta gluten in elastičnost, potrebno dolgo gnesti.
Seveda sem se ga lotila še isti dan z določenimi spremembami; uporabila sem drugačno moko, zaradi česar sem morala prilagoditi tudi samo razmerje vode in moke, dodala semena za še boljši okus in več olja. TO je najboljši domači kruh, ki sem jih kadarkoli pokusila! Mehek, hrustljav, pripravljen v 15 minutah, prav tako pa ne zahteva nikakršnega vmesnega gnetenja. Super, ko si v stiski s časom!
Po pravici povedano, kar težko dohajam povpraševanje. Še topel gre kot za med, tako da ga včasih kar na silo porinem v zamrzovalnik, da ga še ostane kaj za kasneje. Kar mi je pri njem tako zelo všeč poleg njegove nadvse enostavne priprave pa je tudi njegova tekstura; tako hrustljav je, mehkobo pa ohrani tudi več dni po tem, ko je pečen (pravilno shranjen, seveda). Tudi odmrznjen ima dobro teksturo, njegov okus pa je povsem enak!
Tokrat z vami delim kar dva recepta za tak kruh. Eden je pripravljen iz kombinacije bele in ržene moke, drug pa iz bele in pirine polnozrnate. Po želji lahko kruh pripravite tudi iz kašne druge, a je pri tem potrebno spremeniti razmerje moke in vode. Vse, kar potrebujete za ta kruh, so moka, voda, kvas, sol, olje in pekač, v katerega boste vlili maso! Veselo na delo!
[recipe title=”Kruh brez gnetenja” servings=”1 hlebec” time=”1 h brez vzhajanja” difficulty=”30×7-10×7 cm (DxŠxV)”]
[recipe-ingredients]
- Sestavine za rženi hlebec:
- 390 g bele moke T500/00
- 90 g ržene moke T1250
- 10 g soli
- 450 ml tople vode
- 8 g svežega kvasa (poskusite ga odmeriti čim bolj natančno)
- 20 g olja po izbiri (oljčno, repično, sončnično…)
- Semena po želji
- Sestavine za pirin hlebec:
- 280 g bele moke T500/0
- 220 g pirine polnozrnate moke
- 10 g soli
- 8 g svežega kvasa
- 450 ml tople vode
- 20 g olja po izbiri
- Semena po želji
[/recipe-ingredients]
[recipe-directions]
- Pri izdelavi kruha nam bo stoječi mešalnik v veliko pomoč. Če ga nimate, lahko kruh mešate tudi s kuhalnico. Pekač namastimo in obložimo s peki papirjem.
- V veliki skledi družimo obe moki in sol. Na sredo naredimo jamico in vanjo vlijemo vodo, v to pa nato nadrobimo kvas in vlijemo olje. Količina kvasa je zelo pomembna, zato ga poskusite odmeriti čim bolj natančno.
- Z nastavkom za mešanje (ne s kljuko za gnetenje ali z metlico za stepanje) na najnižji hitrosti mešamo 5 minut, da se sestavine dobro povežejo. V zadnjem koraku na hitro vmešamo še semena, če jih želimo, in maso vlijemo v pekač. Poravnamo in po želji posujemo s semeni.
- Vzhajamo ga na sobni temperaturi, kjer ni prepiha, in sicer 1 h 15 minut. Med vzhajanjem ga ni potrebno pokrivati s folijo ali krpo.
- Pečico segrejemo na 230 stopinj. Vzhajan kruh damo v pečico na spodnjo rešeto in na dno pečice na hitro zlijemo 1-1,5 dcl vode. Pečico nato takoj zapremo, da para ostane v notranjosti (*glej opombe). Temperaturo zmanjšamo na 220 stopinj in kruh pečemo 45 minut.
- Ko je kruh pečen, ga zvrnemo iz pekača, odstranimo peki papir in ga zavijemo v čisto in suho krpo. Na ta način bo kruh na zunaj hrustljav, navznoter pa mehek. Najboljši je rahlo topel, po želji pa ga lahko brez problema tudi zamrznemo. Hranimo ga v zaprti posodi ali škrniclju za kruh.
[/recipe-directions]
*Opomba: peka kruha s paro da boljše rezultate. Kruh bo zaradi znatno visoke temperature hitro rasel, para pa pri vzhajanju pomaga, da je skorja bolj hrustljava, saj bo vase vsrkala vlago. Prav tako bo hlebec lepše in bolj enakomerno narasel. Čeprav se postopek morda zdi zelo zapleten, je zelo enostaven, je pa potrebno biti hiter. V lonček odmerite količino vode (tople ali hladne). Ko je pečica segreta, dajte vanjo kruh ter takoj zatem na dno pečice (pazite, da ne boste polili po kruhu!) hitro polite vodo iz lončka. Zaradi visoke temperature bo voda začela takoj izparevati, zato je potrebno pečico zapreti takoj, da para ostane v notranjosti. Do konca peke nato pečice ne odpiramo več.
[/recipe]
