Tale piškotek je ogromen. Resnično ogromen. V premer meri 24 cm in je že kot kakšna mala pica. Verjetno ga v Ameriki zato kličejo pizookie, se pravi mešanček med pico (pizza) in piškotom (cookie). Ne da se ga ravno rezati na trikotnike, ker ga serviramo še toplega, z veliko vaniljevega sladoleda, ki se pod toploto piškotne pice začne topiti. Takrat vzamemo žlico in zajemamo s sredine – sladoled in podlago naenkrat v velikem grižljaju. Po nadvse okusnem in zanimivem ugrizu sledi zavijanje z očmi, ker je tako dobro, da ti roka kar sama sega po še. 🙂 Vsaj tako se je zgodilo meni, ko sem po fotografiranju poskusila vse skupaj. Sem rekla, da bom samo probala. Mhm, probala, ja.
Testo za tale pico-piškot je narejeno iz skrbno premišljenega razmerja vseh komponent. Veliko je masla zaradi boljšega okusa in ravno pravšnje teksture – ne premehke, ne preveč drobljive. V receptu je prav tako prisoten rjavi sladkor in sicer v kombinaciji z belim. Ker se pri tem receptu gre, da bi piškot-pica ostal mehek, smo uporabili obilico rjavega sladkorja, ki zaradi velike količine melase poskrbi za večjo vlažnost, posledično za bolj mehko teksturo. Nenazadnje pa smo na koncu vmešali še veliiiiiikooo koščkov temne čokolade, ki se v pečici, za razliko od čokoladnih solz, stopijo. Svetujem vam, da se recepta držite, in namesto rjavega sladkorja ne dajete belega, prav tako pa bo piškot-pica boljši, če ga boste naredili s pravo čokolado in ne čokoladnimi solzami.
To je čisto drugačen piškot, kot smo jih vajeni v Sloveniji. Zdi se mi, da za razliko od zahoda, kjer se teži k mehkim in žvečljivim piškotom, v Sloveniji prisegamo na krhko piškotno pecivo. Malo spremembe torej ne bo škodilo, ane? 🙂
Še poslednji nasvet, piškot dajte v pečico, ko ga imate namen servirati. Ne specite ga vnaprej, ker mora biti serviran še topel, da se sladoled na njem začne topiti. Prav tako ga ne puščajte predolgo po peki v pečici, da ostane mlačen, ker se bo izsušil in niti slučajno ne bo imel enake teksture, kot bi jo moral imeti. Po robovih hrustljavo, na sredini pa mora ličiti še na surovo – čeprav je pečena, brez skrbi! 🙂
Kako pa bi vi poimenovali piškot-pico? Keksica, piceks, piškica? (smeh)
[recipe title=”Pizookie” servings=”ca. 8″ time=”20 minut brez peke in ohlajanja” difficulty=”Ø 24 cm”]
[recipe-ingredients]
- Sestavine:
- 200 g masla sobne temperature
- 150 g rjavega sladkorja
- 50 g belega sladkorja
- 2 jajci sobne temperature
- 1 zvrhana ČŽ sode bikarbone
- ½ ČŽ pecilnega praška
- Velik ščep soli
- 1 ČŽ vaniljeve arome
- 35 g mleka sobne temperature
- 270-280 g drobno mlete kokosove moke*
- 200 g na koščke narezane temne čokolade
- Vaniljev sladoled in čokoladni preliv za serviranje
[/recipe-ingredients]
* V receptu je mišljena uporaba drobno mlete kokosove moke, kot npr. znamke Dr. Goerg, Cocomi ipd., in ne kokosove moke, ki jo uporabljamo za peko peciva v keksih, kremah in npr. rumovih kroglicah. Če te moke nimate pri roki, lahko uporabite navadno belo moko, a vam vseeno priporočam, da preizkusite še kokosovo, ker da nek poseben okus. Moko lahko kupite v skoraj vseh trgovinah na oddelku peke ali zdrave prehrane.
[recipe-directions]
- Poskrbimo, da so vse sestavine, s katerimi bomo delali, sobne temperature.
- V veliki skledi mešamo maslo 3-5 minut, da postane kremast.
- Dodamo rjavi in beli sladkor ter mešamo še 2 minuti.
- Nato dodamo jajci, eno po eno in zmešamo. Dodamo še sodo bikarbono, pecilni, sol, vaniljo in mleko.
- Na koncu v zmes dodamo še presejano moko in na hitro združimo. Nikar ne gnetite preveč, da se ne razvije gluten. Dodamo še koščke čokolade in testo postavimo v hladilnik za 1 h.
- Pečico segrejemo na 190 stopinj.
- Pekač namastimo z maslom. Maso enakomerno razporedimo po pekaču.
- Pečemo v vnaprej ogreti pečici 13-15 minut, da robovi pozlatijo, sredica pa je še mehka.
- Pustimo 15 minut, da se nekoliko ohladi, nato serviramo s sladoledom in čokoladnim prelivom. Zraven se dobro poda še kozarec mleka.
[/recipe-directions]
[/recipe]
