Velika noč je eden izmed mojih najljubših slovenskih praznikov. Že kot mala deklica sem v otroštvu celo leto komaj čakala, da bo prišla. Vsako leto sem z mamo in starim atom v mali košarici nosila v žegenj v ena in isto cerkev. Hladna dvorana, visoki stropi, s časom načete poslikave na stenah in vonj po kadilu me še danes popeljejo v čas, ko smo tja hodili še trije – danes hodiva sami. Ta cerkev morebiti ni prva izbira za večino, ki, raje kot njo, izbere kakšno drugo, bolj poznano. Že, da niti navzven niti navznoter ne zgleda nič kaj posebnega, a mene nanjo vežejo dragi spomini. Po zadnji pesmi, ko se ljudje že obračajo proti izhodu, navadno še malo posediva na starih lesenih klopeh in počakava, da se ljudje malo razbežijo.
Pred leti sva z at na izhodu prižigala svečke po koncu maše in takrat se mi je to zdelo nadvse zabavno. Ta ritual je z mano ostal vse do danes, vendar jih zdaj prižigam bolj simbolično. Tako kot večini tretjih generacij, je tudi mojemu at vera veliko pomenila. Vsako nedeljo je že zgodaj vstal in se z avtobusom odpeljal v mesto, na poti nazaj pa prinesel še kakšno žemljico, da sem jo lahko snedla za zajtrk. Prav tako je ob postelji pod lesenim kipcem Marije, ki ga je izdelal sam, pokleknil pred vsakim kosilom.
Ena plat, zakaj mi je ta praznik tako blizu, je sigurno nostalgija na stare čase, druga plat pa ima veliko opraviti s sedanjostjo. Vsako leto se ob tem prazniku zberemo družinskem kosilu, prav tako pa se ob tem času pri nas peče potica. Babica navadno dela orehovo, jaz pa potratno. Glede na to, da je sedaj že v letih, čeprav si noče priznati, jo včasih spečem namesto nje ter jo nato z užitkom ponudim k preostalim dobrotam na mizi.
Včasih sem o hrani, ki jo bom postregla na mizo k velikonočnemu živežu, razmišljala dokaj ozkogledno, saj se na njej ni znašlo nič kaj drugega kot hrana iz košarice – jajca, hren, šunka, kruh, potica. Skupaj s francosko solato in sirom je bila dolga leta to edina hrana na naši mizi. A sem se s tem, ko sem pričela kulinarično ustvarjati, začela zanimati tudi za druge kulture – kaj npr. tak čas strežejo v Franciji, Nemčiji, Rusiji in čez ocean? Ne glede na to, da so mi vse te sestavine res pri srcu, saj odražajo tradicijo, ni nič narobe s tem, če se vsake toliko zraven ‘vrine’ še kakšna taka dobrota, ki je pri nas ne poznamo.
Tako kot v Sloveniji pečemo potico, se v Nemčiji sladkajo s sladkim kruhom z rozinami, Francozi navadno pripravijo velikonočne brioše, v Angliji križevo pogačo in tako naprej. Za razliko od ostalih receptov je kulich eden izmed tistih receptov, ki mi je takoj padel v oči. In ker tako obožujem, ko se učim o tujih kulturah in njihovih prehranjevalnih navadah, sem ga seveda morala pripraviti.
Gre za sladek vzhajan kruh z začimbami, ki ga navadno postrežejo s tako imenovano pashko oz. namazom iz sira, oreškov, suhega sadja in medu. Izviral naj bi iz Rusije, a ga pripravljajo tudi v Ukrajini, Romuniji in ostalih državah. Pravzaprav sta si z italijanskim panettone zelo podobna tako po obliki kot po okusu. Ohlajen kulich po vrhu navadno polijejo s prelivom iz sladkorja v prahu ter okrasijo z mrvicami ali suhim sadjem. Testo je pripravljeno iz bele moke, masla in mleka, čemur nato sledi še suho sadje po izbiri in razne začimbe. Gre torej za brioš maso, zaradi česar je kruh neverjetno mehak in puhast.
Za njegovo pripravo ne boste potrebovali nič kaj posebnih sestavin, boste pa potrebovali visok pekač, v katerem bo kulich lahko dobil svojo prepoznavno obliko. Sama sem jih pekla v pekaču za panettone za enkratno uporabo. Namesto njega nekateri uporabijo prazne konzerve fižola ali druge vložene hrane, ki jih nato obložijo s peki papirjem. Če le imate možnost kupiti pekač, bi sama raje ubrala to varianto, saj se jih da dobiti v vseh specializiranih trgovinah za peko.
Tudi tokrat so mi pri sestavinah na pomoč priskočili iz Vila Natura, kjer sami pridelujejo in predelujejo svoje izdelke. Nadvse navdušena sem nad vsemi njihovimi izdelki, tokrat pa smo v receptu uporabili bio pirino belo moko – rezultat je bil res neverjeten – mehek, aromatičen, za prste polizati! Domače stvari so že tako ali tako boljše od kupljenih, če pa so povrh vsega še pripravljene iz najkakovostnejših sestavin, pa še toliko bolje.
Kaj pravite, se bo na vaši mizi letos našel prostor tudi za kakšno drugo, netradicionalno jed, ali raje ostajate pri slovenskih velikonočnih klasikah?
[recipe title=”Rusi kulich” servings=”8-10″ time=”45 min brez vzhajanja in peke” difficulty=”pekač za panettone, Ø 20 cm, višina 15 cm”]
[recipe-ingredients]
- Sestavine:
- 120 g rozin
- 2 zamaška ruma
- 500 g Bio pirine moke Vila Natura
- Ščep soli
- 200 ml mleka
- ½ kocke svežega kvasa ali 7 g suhega
- 1 JŽ sladkorja
- 2 celi jajci + 1 rumenjak
- 70 g sladkorja
- 1 vanili sladkor
- Lupina 2 bio limon
- 2 ČŽ mletega janeža (po želji)
- Velik ščep cimeta
- 120 g masla
- Sestavine za preliv:
- 4 JŽ limoninega soka
- 200 g sladkorja v prahu
- Mrvice za dekoracijo
[/recipe-ingredients]
[recipe-directions]
- Večer pred izdelavo kulicha ali vsaj par ur prej namočimo rozine. Prelijemo jih z 2 zamaškoma ruma in toliko vode, da so popolnoma prekrite. Pustimo stati vsaj par ur ali čez noč.
- Maslo stopimo in ga nekoliko ohladimo. Mleko segrejemo. V posodi zmešamo moko in sol. Na sredo naredimo jamico, v katero zlijemo toplo mleko. Vanj nadrobimo kvas in dodamo 1 JŽ sladkorja. Pustimo, da vzhaja 10-15 minut.
- V posodo nato dodamo jajca, preostali sladkor, začimbe in limonino lupinico. S pomočjo mešalnika z nastavkom za gnetenje testo gnetemo 5 minut, nato počasi dolivamo maslo, da se poveže v testo. Gnetemo še 10-15 minut, da testo postane prožno in voljno.
- Površino in roke naoljimo (lahko tudi rahlo pomokate, ampak bo olje pripomoglo k večji elastičnosti testa) in še z rokama malo pregnetemo testo. Predenemo ga v večjo skledo, ki smo jo premazali z oljem, pokrijemo s krpo in pustimo vzhajati na toplem 1 uro.
- Rozine odcedimo in osušimo s papirnato brisačo. Po prvem vzhajanju testo ponovno pregnetemo. Dodamo rozine in gnetemo toliko časa, da se enakomerno razporedijo. Ponovno vzhajamo 20-30 minut na toplem.
- Testo ponovno pregnetemo in oblikujemo v kepo. Zvrnemo ga v pomaščen pekač za panettone in ponovno vzhajamo 20-30 minut.
- Pečico segrejemo na 200 stopinj. Prvih 15 minut kolač pečemo na 200 stopinjah, nato temperaturo zmanjšamo na 180 in peko podaljšamo za 40-45 minut. Med peko ga po potrebi prekrijemo z aluminijasto folijo, da se po vrhu ne zapeče preveč. Pustimo, da se ohladi v pekaču.
- Za sladkorni preliv v večjo skledo zlijemo limonin sok. Z metlico po žlicah počasi vmešavamo sladkor v prahu, dokler se popolnoma ne raztopi. Prelijemo čez ohlajen kulich in po želji okrasimo s suhim sadjem ali mrvicami.
[/recipe-directions]
[/recipe]
Pri Vila Natura so zavezani h kakovosti zato uporabljajo le ekološko pridelavo hrane. S tem zagotavljajo vrhunsko kakovost živil s slovenskim poreklom. Te zanima, kaj vse ponujajo pri Vila Natura? Klikni tukaj za domačo stran ali pa si spodaj oglej, kateri produkt smo uporabili v tem receptu:
